Kamnoseštvo

Kamnoseštvo je ena prvih obrti v zgodovini civilizacije. Je dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem kosov kamnitih skal in je najstarejša obrtna dejavnost, ki se je razvila v zgodnji dobi razvoja človeka, ko je človek začel uporabljati svoj um in roke.

Perzijci so gradili palače, Egipčani piramide, Grki templje, civilizacije srednje Amerike so imele svoje stopničaste piramide, Rimljani rimsko arhitekturo, itd. Iz kamenja so bila izdelana bivališča in čudovite stavbe, ki imajo danes zgodovinsko vrednost. To so na primer razni spomeniki, mostovi, katedrale, gradovi, itd. Kamen je eden naravnih materialov, ki spremlja človeka skozi njegov razvoj na zemlji. Med pomembna sporočila štejemo tudi različna kamnoseška znamenja na gradovih. Obdelava kamna je bila včasih ročna in zato si je težko predstavljati, kako so kamnoseki v tistih časih premikali kamnite bloke, ki so tehtali čez tono. Kamnosek ni imel strojev kot danes, samo kladiva, zagozde, kovinska dleta ali špice in železno štango ter neizmerno veliko potrpljenja, da je iz dneva v dan tolkel in brusil, dokler ni iz kamna izvabil ravnih in okroglih površin.

Kamnoseštvo je širok pojem

Beseda kamnoseštvo izhaja še iz predindoevropskih časov, ko so kamnoseki uporabljali staro orodje za obdelavo kamna. Pred približno dva tisoč leti je bil v rimskem obdobju razcvet kamnolomov, velik uspeh je pomenila tudi železnica, ki se je razvila kasneje ter pripomogla k večji in hitrejši komunikacijski povezanosti. Kamnoseštvo je doživelo svoj vrhunec nekje na prelomu stoletja. Prvo krizo je kamnoseštvo doživelo v dobi prve svetovne vojne, v kateri je zamrlo. Po koncu vojne si je kamninska industrija počasi opomogla. Nato je spet doživela padec v drugi svetovni vojni, a v manjšem obsegu. Okoli leta 1970 je bilo za kamnoseštvo zlato leto. Osnovno orodje za obdelavo kamna je bil jeklen podolgovat kos orodja, ki je bil na enem koncu kaljen in šiljen, da je bilo pri obdelavi kamna vedno dovolj ostrine. Na drugem koncu je bilo orodje mehkejše od kladiva in ni bilo kaljeno. To pa zato, da so blažili udarce pri tolčenju kladiva po špici in s tem ublažili tresljaje preko kladiva na roko delavca.

Kamnoseštvo in orodje

V grobem delimo kamnoseško orodje za ročno obdelavo v štiri skupine in sicer so to dleta, špice, sekire in kladiva. Pred približno stoletjem so začeli uporabljati novejše stroje in sicer pnevmatsko orodje, danes pa si lahko pomagajo z računalniško in lesarsko obdelavo. Vseeno ostaja načelo, da močnih rok kamnoseka in njegovega izurjenega očesa ne more nadomestiti še tako dober stroj, zato je ročno kamnoseštvo še vedno prisotno v kamnoseških delavnicah. Kamnoseštvo je v Sloveniji precej razvito. Zajema različna področja od izbire kamnine do oblikovanja, načrtovanja in obdelave. Danes je delo veliko lažje zaradi novih žag, viličarjev, žerjavov, in podobnih strojev, s katerimi si pomagajo pri svojem delu. Kamnoseki so pri svojem delu umetniki. Največkrat uporabljajo granit in marmor, za njuno uporabo je najprimernejše diamantno orodje.