Vrste kamna

Ob svetovnem trendu vračanja nazaj k naravi, se tudi na različnih industrijskih in umetniških področjih ponovno vse bolj uveljavljajo naravni materiali in naravne sestavine. Tako lahko opažamo te smernice tudi v gradbeništvu, kjer se ljudje vse pogosteje odločajo za gradnjo nizko energijskih in »eko« hiš iz lesa in kamna. Ta materiala nista zgolj naravna, temveč se ju uporablja tudi zaradi misli na avtohtonost stavb.

Pri nas veljajo za avtohtone stavbe predvsem stavbe iz lesa (zlasti na z gozdovi bogatih gorenjskih in dolenjskih območjih), medtem ko je za kraški svet značilna predvsem gradnja iz kamna.

Kamen sicer v osnovi delimo na marmorje in granite – gre za kamenini različnega nastanka, prav tako pa tudi različnega videza. Medtem, ko je granit vulkanskega izvora, je marmor sedimentna kamnina, in to najdemo tudi na našem Krasu. Kraški kamen velja za izjemno čist, saj je osnovi iz apnenca primešanih malo drugih primesi, zato ima čudovito belo barvo. Tako kot vse marmorje ga je enostavno oblikovati, ker je mehka kamenina, torej so ga včasih brez težav obdelovali ročno, danes pa se zanj uporabljajo industrijski postopki, ki so tako proces pridobivanja kot obdelave še precej olajšali.

Bel kraški kamen je predvsem izjemno estetskega videza. Hiše iz kamnitih blokov oziroma plošč na soncu dejansko sijejo v svoji belini, zato se uporaba kamna v gradbeništvo vrača skozi »velika vrata« - medtem, ko se je ta kamen še pred desetletjem ali dvema uporabljal zgolj pri manj pomembnih objektih, so ga ljudje v zadnjih letih ponovno pričeli ceniti, tako opažamo na področju Krasa ponovno vse več prestižnih stanovanjskih in poslovnih stavb, katerih zunanjost odlikuje belina apnenca. S tem se nadaljuje tradicija in ohranja avtohtonost s pomočjo sodobne gradnje.